Fotoaparat, ali fotografska kamera, je za svetlobo tesno zaprta škatla, ki ima na enem koncu objektiv za ustvarjanje svetlobne slike, na nasprotnem pa tak ali drugačen zaslon za njeno shranjevanje.

Angleški izraz je camera. Če je mišljen samo aparat brez objektiva in druge dodatne opreme, torej telo fotoaparata, tudi body oz. camera body. Vrst fotoaparatov je veliko, razširjenost posameznih tipov pa je zelo različna. Danes so v rabi denimo enooki zrcalnorefleksni, kompaktni, (velikoformatne) mehovke itd., delimo jih lahko tudi po formatu svetlobnega tipala in/ali (še zlasti) filma oz. njegove negativne slike – denimo na format lajka (tj. 35-milimetrski, z negativom 24 x 36 mm), srednji format (4,5 x 6 cm, 6 x 6 cm, 6 x 9 cm itd.) ali veliki format (9 x 12 cm, 4 x 5 palcev itd.), vse te skupaj pa hkrati še na dve veliki skupini glede na zaslon oz. medij, na katerega shranjujejo sliko: to so analogni ali »klasični« in pa digitalni fotoaparati.

Prvi sliko posnamejo na film, najpogosteje na negativnega, drugi pa na elektronsko svetlobno tipalo. Po končanem fotografiranju je treba pri analognih najprej po mokrem postopku razviti (negativni) film in šele s tega prav tako na mokro narediti fotografije na papir oz. plastično folijo, kar je pri diapozitivih seveda odveč (tam je vsak posnetek unikatna barvno pozitivna prozorna sličica, ki jo lahko v razmeroma zelo velikem formatu projiciramo na poseben zaslon ali na bel raven zid).

Že neposredno s filma je mogoče vsak posnetek tudi preskenirati v digitalno obliko in od tu naprej je obdelava slik povsem enaka tisti pri izvorno digitalnih fotografijah, razen da je na ta način ustvarjena slika lahko že pri povprečnem skenerju za negative precej večja od tiste, posnete neposredno s kompaktnim digitalnikom.